Korona 4

Koliko sem in koliko nisem pameten – koliko uporabnih znanj in teorij premorem –, boste presodili sami. Koliko mojih namigov, mojih misli in idej boste sprejeli, je vaša stvar. Se mi zdi pa na mestu in celo fer, da nekaj vendarle dajem od sebe. Evo: »The Best of Me!« Nekaj mojih misli in komentarjev, ki sem jih v zadnjih dneh dal v eter, predvsem na Twitter, je šlo v tole smer. Največ kritike sem namenil apriornim kritikom Vlade in pristranskosti RTVSLO, ki se je tako histerično obrnila proti Vladi, torej proti Janši. Zato sem »čivkal« v svarilno smer: »Če bodo RTVjevski novinarji sedaj še proti vladnemu ukrepu o 30% znižanju funkcionarksih plač, potem smo dobili v RTVSLO novo paradržavno formacijo, ki spotika Vlado – in to v povsem nepravem času.« Nadalje: »Racionalizacija je obrambni mehanizem, ki deluje nezavedno. Problem je v tem, da uredniki in novinarji mislijo, da objektivno poročajo in da se držijo “svetosti novinarskega poklica”; v resnici pa jih spotika njihova nezavedna pristranskot, obrnjenost v levo. Tega v teh časih ne bi smelo biti.« Nadalje: »Novinarji in uredniki so levosučno pristranski. Neobjektivni! Desnost/konservativnost je neupoštevana. “Pričevalci” so zgolj ponesrečena protiutež enoumni levosti. RTV bi morala v teh časih objektivno poročati, ne pa napadati Vlade/Janše kar apriorno. To je popolnoma nekonstruktivno.«

Najbolj odmeven – všečkan in »retwittan« – je bil tale moj twitt: »Nisem si misli, a videti je, da je res: JJ (v stolčku moči & oblasti) je na levi sprožil najbolj masovno psihozo, kar si jih je bilo mogoče predstavljati; in to v teh stresnih “korona-časih”. Fobija se preliva v paniko in končno v psihozo. No ja, saj vem – bojijo se prevzema RTVja.«
V preteklih dneh sem bil ravno na Twitterju tudi malce pikro in cinično humoren: »Če bo v družbi – mislim na čas po “korona-krizi” – zavladalo načelo pluralizma in svobode govora, nobenega “Zagovornika” ne bomo rabili – le Urad različnih možnosti (v katerem ne bo feministk). Tudi kvote bi se dalo ukiniti (ali pa kvote vpeljati tudi na CSDje in sodišča) … Štekate?!« Pa nimam ambicije zamenjati Mihe Lobnika.



Bojan Požar je prvi v medijski eter spustil novico, da kandidiram za člana Programskega sveta – ker sem ga pač spraševal za protokol kandidature. Njemu je pred leti, ko je kandidiral, zmanjkal en glas. Tednik Mladina (Pia Nikolič) se je – uradno in vljudno – takole obrnil(a) name: »Spoštovani! Na Twitterju sem zasledila, da boste kandidat za člana programskega sveta RTV Slovenija. Zanima me, če lahko izjavo potrdite? Za odgovor se vam vnaprej lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam, Pia Nikolič.« Moj odgovor, ki so ga na Mladini dokaj korektno povzeli – vendar me spotoma polili s škafom gnojnice – se je glasil takole: »Ja, kandidiral bom – zato, ker se mora tudi na nacionalno RTVSLO naseliti pluralizem mnenj in interesov. In svoboda govora mora biti zagotovljena. Sedaj vlada na RTVSLO – tudi zaradi pristranske vloge Programskega sveta – levo enoumje. Kandidiral sem tudi za Varuha gledalčevih pravic (pred leti), pa me je takrat premagala režimska Ilinka Todorovski. Nisem ne lev, ne desen – pač pa zdravorazumski. Imam iskrene namene, da uravnoteženo razpravljam. Desni me ne marajo zaradi pozitivnih pogledov na NOB (Tita, rdečo zvezdo, partizane, socializem, Jugoslavijo …). Levi pa me ne marajo zato ker sesuvam teorijo spola, feminizem, LGBT ideologijo.« No, Mladina me je na Twitterju takole napičila: »Medtem ko so oči uprte v koronavirus, se vlada poigrava s kadrovanjem v vrhovih javnih institucij. Med kandidati za člane Programskega sveta RTV Slovenija naj bi bil tudi Roman Vodeb. To je potrdil sam, saj želi vnesti »pluralizem mnenj in interesov«.« In potem sem uradno twittnil tole: »Ker je bilo doslej veliko enoumnih komentarjev s strani (levo politično opredeljenih) novinarjev, vključno z neverodostojnim informiranjem, kandidiram za Programski svet, ki mora novinarjem naštelati razštelani kompas.« In na levi je zavlada prava panika, ko so zvedeli, da kandidiram za člana Programskega svata – no tudi desni so me pljuvali –, sem moral twittniti tole: »… Ej, ne kandidiram za direktorja, niti za predsednika Programskega sveta – pač pa samo za člana Programskega sveta.« Eno od grozilnih FB-pisem se je glasilo takole: »Seronja, da ti ni na pamet prišlo, da porineš gobec v korito … Posledice boš sam nosil, parazit nerazvit! Umakni se od RTVja!«
Tale moj twitt pa je bil s strani desnih popolnoma napačno razumljen: »Prišli bodo časi, ko bo politična opredeljenost postala greh.« Večina jih je mislilo, da svarim pred totalitarizmom in enoumjem. Moj point pa je bil, da bodo ljudje nekoč spoznali, da se ne rabijo kregati zaradi politične opredeljenosti – bodisi leve ali desne. Pač pa je treba skupaj stopiti in urediti življenje in družbo po meri človeka. Kreganje zgolj zaradi politične opredeljenost je ravno v teh časih popolnoma iracionalno, saj je apriorno. Zato se je moj cinični vendar spravno konotirani twitt glasil takole: »Če bi imel Kučan kaj besede, bi svojim levim reke: “100 dni jim – mu – dajte!” Tako je pa nima.« Tudi tale twitt ni bil od muh: »Roko na srce: to isto srce imamo vsi na levi – večina pa nas piše z desno; beri: smo latentno konservativni. Problem je glava! Razumniki imamo glavo na sredi, RTVjevi novinarji pa imajo “heksnšus” – beri: glava se jim samo v levo obrača, v desno pa ne (za desne poglede so gluhi).«

Seveda pa sem ljudem tudi psihološko svetoval – vaje so mi očitali vulgarni »jebe«/»zjebati«, z vsebino pa so se zelo strinjali: »Tistim, ki vas jebe psiha, vam svetujem: samo pri psihiatrih ne iščite pomoči! Psihiatri vas znajo s svojimi konceptualno spodletelimi pristopi čisto zjebati. Toplo vam priporočam, da si ne pomagate s tableti. Potrpite! Raje se zanašajte na trezno glavi, kolikor je glava v teh časih lahko trezna.« No, v bodoče pa si bom belil glavo s (psihološko) temo, ki je še vedno nekako ne razumem, se mi pa malo svita: »Trenutno se ukvarjam z interpretacijo hiper-optimističnih interpretacij “koronavirusa” s strani nekaterih imunologov in epidemiologov, torej spoštovanja vrednih strokovnjakov. Od nekje se njihov apriorni optimizem in kontriranje uradni stroki (svojim kolegom) napaja. Iz otroštva!«

Že takoj, 19. marca (zvečer) sem »bičal« Vlado, ki je nekaterim »kravatarjem« nespametno dvignila plače: »Me že kličejo: “Kako komentiraš povišanje plač?!” Če je to res, se mi že meša od besa! To je obrambni mehanizem, ki je omračil um tistim, ki rešujejo svojo rit, ne služijo pa narodu! Mnogi bodo v naslednji dneh, tednih, mesecih postali obubožani. Vi si pa pleče dvignete?!« In takoj dodal: »Če kdo iz ozadja skrbi, da bodo ministri & vladni-sekretarji zavzeto delali, če ocenjuje, da si zaslužijo višje plače, naj se jim z nekim odlokom predvidi neka naknadna nagrada, izplačana takrat, ko bo kriza mimo. Ampak ne samo njim, pač pa vse tistim, ki zdaj noč in dan delajo!« Še preden se je formirala ekspertna skupina (z Matejem Lahovnikom na čelu) sem namigoval: »Svet modrecev (če bi ga imeli) bi zmajeval z glavo ob tem nespretnem dvigovanju plač ministrom in sekretarjem. Ta glup “stimulativni ukrep” se uveljavlja v popolnoma neprimernem timingu, ker je anahronističen. Po bitki bodite vsi generali odlikovani. No, najprej je treba bitko dobit!« 21. marca sem dodal tole: »V SLO imamo problem z menjavo družbeno cenjenih ljudi: do sedaj so prosperirali politično lojalni (“slepi”) ubogljivci, od slej naprej pa se morajo začeti ceniti moralno odgovorni strokovnjaki in modreci, ki jih politika načeloma ne bi smela zanimati.« Še prej pa sem Vlado pozival: »Sedanji Vladi/koaliciji toplo priporočam, da, če ji primanjkuje določenih tipov strokovnjakov – beri: razbistrenih ljudi –, ki imajo sicer levi pedigre, da se jih vseeno angažira – ne glede na njihovo politično pripadnost.«



Seveda sem tudi inštruiral: »Tistim, ki se strokovno/zdravstveno ukvarjajo s “korono-obolelimi” svetujem, naj ne pozabijo na PLACEBO EFEKT – v obliki nekih injekcij, ki lahko pomagajo kot suvereni nateg; tu so potem seveda še (vitaminske) tablete; tudi te znajo biti blagodejne (vsaj upanje bi lahko dajale).« Če sedaj dodam še nekaj na to temo, bi rekel, da veliko ljudi, ki so okuženi s koronavirusom, kar apriorno pričakuje smrt – ker so pač v tej histeriji zavedeni. Tudi razsežnosti NOCEBO EFEKTA niso tako nedolžne. Ker: če bi ljudje mislili, da imajo navadno gripo, ali da so prehlajeni, bi bile njihove imunske reakcije precej močnejše in učinkovitejše, kot če pričakujejo najhujše. Že 18. marca sem modroval takole: »Kar se tiče menifestacije bolezni: mnogi, ki so močni v glavi (beri: ki imajo skozi voljo pod kontrolo imunski sistem), so morda že okuženi, znakov bolezni pa ne bodo dobili. Tisti najbolj sugestibilni pa bodo dobili simptome obolelosti zgolj, če bodo že (po)mislili, da so oboleli.« Škoda, se s tem fenomenom nihče ne ukvarja. V tem kontekstu lahko namignem, da imam še en adut v roki, ki ga (še) ne bom izdal – ker se ga ne bo znalo pravilno uporabljati ali pa se ga bo celo zlorabljalo.

Se pa že ves čas hudujem nad pobesnelimi twitteraši: »Hudič je še večji, ko ti blebetavi bebci – vključno z brezglavimi kurami – niso tiho in nikoli ne bodo utihnili.« Že 19. marca sem twittnil tole: »Zdajle bi bil dobrodošel interventni – sicer dvorezni – zakon, ki bi prepovedoval vsakršen javni diskurz, ki bi tematiziral razprtije med levimi in desnimi, med koalicijo in opozicijo. Do besede bi morali priti zgolj strokovnjaki iz različnih področij.« In ta moja replika je letela na leve anarhiste in apriorno demokracijo. Da mi gredo t. i. moderni umetniki na živce, verjetno veste. Ko sem slišal, da hmeljarjem v teh časih zmanjkuje delovne sile, sem twitnil tole: »Hmeljarji v Savinjski dolini so zaskrbljeni, ker v tem času ni dovolj fizikalcev iz tujine – Bosne, Romunije, Bolgarije, Moldavije, Makedonije … Kaj če bi se aktivirali naši moderni umetniki, ki terjajo svoj zakon za samozaposlene v kulturi?! Dobro bi bilo, če bi vedeli, kaj je to pravo delo.« Potem pa še tole: »Zdi se (takšni časi prihajajo) da bodo mnogi “umetniki” – sami sebi radi rečejo “kulturniki” – degradirani na raven zabavljačev. Tam jim je tudi mesto. Takšen status so imeli pred sto leti in več. Odrske zabavljače je tako videl tudi Freud. Svojo “zabavanje” naj seveda unovčijo.« Naj dodam, da naj vsak umetnik/kulturnik (odslej naprej) svoje znanje, svoje »performence«, svojo umetnost neposredno unovči – tako, da se bo njegovo umetnost konzumiralo s strani ljuiteljev njihove umetnosti, tako, da se bo njihovo umetnost neposrdno kupovalo oz. plačevalo. Ob tem seveda ne pozabljam, da sem v zadnjih nekaj letih tudi sam zabaval gledalce na odru, tiste, ki so so želeli gledati moje gledališke »vragolije« – ampak sam sebi si nisem rekel, da sem umetnik. Cinično sem rekel, da se grem »kulturac«, ker: le na gledališkem odru sem smel govoriti, ne da bi se bal, da me bodo tožili in ali kako drugače cenzurirali.
PS: Olimpijske igre »sem odpovedal« že 18. marca: »Se mi zdi, da imam preroško žilico, ki ima sicer pesimistično obeležje. No, kot dober poznavalec šport naj vam namignem, da bodo Olimpijske igre odpadle. Ne da se trenirati, tempirati formo … Tisti, ki trenirajo postajajo okuženi. Vse skupaj nima smisla.« Uradno pa so jih odpovedali šele teden dni pozneje.

Starejše kolumne

Novejše kolumne